Kaj početi v Braşov, Romania

Hitre informacije: Ročno sem obišče več kot 600 tisoč obiskovalcev, ki želijo na lastne oči videti kraj, povezan z legendo o Drakuli. V resnici Vlad Nabadalec, ki naj bi služil kot predloga za vampirskega grofa, tukaj nikoli ni živel - grad je služil predvsem kot carinska trdnjava in kraljevo prebivališče.

Poudarki: Na dvorišču je še danes prvotni kamniti vodnjak, globok 60 metrov, ki so ga nekoč ročno izkopali turški ujetniki. V kletnih prostorih boste videli skrivni hodnik, ki je povezoval grad z okoliškimi gozdovi in služil kot pobegna pot za kraljevo družino.

Hitre informacije: Spada med najstarejše delujoče orgle v Evropi, katerih ohišje krasijo pozlačeni detajli in barvni ornamenti. Stene v notranjosti so prekrite s plastjo saj, staro več stoletij, ki daje notranjščini skrivnostno in neponovljivo vzdušje.

Poudarki: Saje na stenah niso posledica požara, ampak namerno ohranjena patina iz časov, ko so v notranjosti kurili z odprtim ognjem. Ko dvignete glavo, boste pod stropom videli 700-kilogramski lestenec iz medenine, ki osvetljuje prostor, ki sprejme več kot 3000 ljudi.

Hitre informacije: Nekoč so se tu izvajale usmrtitve čarovnic in na tlaku še danes najdete kamen, ki označuje mesto, kjer je stal sramotilni steber. Sredi trga stoji stavba stare mestne hiše iz 15. stoletja, ki jo krasijo stolp z uro in pisane strehe.

Poudarki: Pod tlakom trga se skriva mreža srednjeveških hodnikov, ki so nekoč povezovali mestno hišo z okoliškimi hišami in služili kot pobegna pot. Vsako poletje se zgodovinskim središčem razlega glasba med festivalom Musica Brixiensis, ko se ves trg spremeni v en velik oder.

Hitre informacije: Tâmpa je 960 metrov visok apnenčast vrh, ki se dviga neposredno nad zgodovinskim središčem Brașova. Na njegov vrh vodi žičnica, dolga 450 metrov, z višinsko razliko 180 metrov.

Poudarki: Na vrhu Tâmpe stoji srednjeveška trdnjava Brasov Citadel, ki nikoli ni bila osvojena z napadom, ampak se je predala le zaradi lakote. Ob jasnem vremenu je od tu videti do 100 km daleč, vključno z zasneženimi vrhovi Karpatov.

Hitre informacije: Vrata Schei so bila prvotno del srednjeveške utrdbe Brașova in so služila kot edini vstop v mesto z juga. Še danes so ohranila prvotni baročni videz iz leta 1827, čeprav njeni temelji segajo v 15. stoletje.

Poudarki: Na vrhu vrat opazite kamniti grb z napisom "Salva Guarda" - to je bil privilegiran vhod, skozi katerega so lahko brez carine hodili le transilvanski Sasi. Ko so skozi vozili trgovci z vozovi, naloženimi s soljo, so morali plačati mitnino, ki so jo merili glede na širino koles.

Hitre informacije: Prva romunska šola v Brașovu hrani najstarejši romunsko napisan dokument iz leta 1521, znan kot Neacșujevo pismo. V muzeju si lahko ogledate prvotne učilnice, tiskarski stroj in zbirko več kot 4000 redkih knjig in rokopisov.

Poudarki: Neacșujevo pismo iz leta 1521, ki ga lahko v muzeju vidite na lastne oči, je prvi ohranjeni tekst, napisan v romunščini, in uporablja cirilico. Pismo opozarja na osmanske vojaške premike in velja za rojstni list romunskega jezika.

Hitre informacije: Od srednjeveške trdnjave iz 14. stoletja so ostali le deli obzidja in dva masivna bastijona, ki še danes obdajata zgodovinsko središče. Lokalci ji pravijo Cetatea Brașovului in njeni nasipi nudijo najboljši razgled na celotno mesto in okoliške Karpat.

Poudarki: V enem od bastijonov je majhen muzej, kjer boste videli prvotne srednjeveške katapulte in topove, ki jih v drugih gradovih ne bi zlahka našli. Ko se povzpnete na vrh severnega bastijona, se vam odpre panorama Starega mesta s Črno cerkvijo točno na sredini.

Hitre informacije: Cerkev svetega Nikolaja v Brașovu je najstarejša romunska pravoslavna cerkev v mestu, katere začetki segajo v 13. stoletje. V njenih zidovih boste našli več kot 1000 redkih ikon in cerkvenih knjig, vključno s prvim romunskim prevodom Biblije iz leta 1688.

Poudarki: Pod cerkvijo se skriva skrivni hodnik, ki so ga nekoč uporabljali duhovniki za beg pred Tatari. Ko vstopite noter, opazite, da so tla prekrita z desetinami ročno izrezljanih nagrobnikov, starejših od 300 let, vsak od njih pripoveduje zgodbo bogatih trgovcev in lokalnih plemičev.